Varimo skupaj: Luka

Po nekaj varjenjih piva stila IPA, sva se odločila, da tokrat poskusiva nekaj novega, odločila sva se za pivo stila Irish red ale, razlog: trenutek navdiha, Renee-jeva nenaklonjenost visoko hmeljenim stilom piva, Patrikovo spogledovanje z vsem kar je Otoškega. 

Kakorkoli, Irish red ale je osvežujoče pivo z zelo blagim okusom po karameli, hmeljeno le toliko, da se vzpostavi sladko-grenko ravnovesje, torej brez konkretnejšega okusa in arome hmelja. Z dodatkom majhne količine praženega ječmena dobi pivo znamenito rjavo-rdečkasto barvo. Realno so rdeči odtenki pogosto vidni šele, ko s kozarcem piva pogledamo proti svetlobi, ob pomoči domišljije ali po treh popitih pivih. Za lažjo predstavo, verjetno ste že kdaj pili industrijsko različico omenjenga stila, pivo Kilkenny.

Skratka pivo je sedaj že prešlo primarno fermentacijo, do odprtja prve stekleničke  bo pod kontroliranimi pogiji treba počakati še kakšne tri tedne, naravnim procesom je treba pustiti čas, vsakršno prehitevanje nima smila. Tudi mali Simba je ob primerni vzgoji šele ščasoma postal dovolj dober in močan za kralja živali.

Da na kratko razložim zakaj se gre "Varimo skupaj". Kandidati morajo seveda v osnovi spoštovati pivo in zaželeno tudi konzumirati pivo :) . S takšnimi obiski želiva kolegom približati domače pivovarstvo, jih informirati o različnih stilih piva in predvsem slišati kakšen okus ima najino pivo. No na koncu gre pa seveda za druženje ob kozarcu dobrega piva! p.s. včasih pride prav tudi kakšna dodatna roka ;)

Kot edini pogoj za udeležbo na skupnem kuhanju je kratek zapis o samem obisku.

Kako pa je videl varjenje Luka pa si preberite spodaj!

Bil je lep jesenski dan, ko sem zajahal svojega aluminijastega konjička in se odpeljal do prijatelja na ogled in predstavitev manufakture hmeljevega zvarka in se tako odzval vabilu, ki sem ga prejel s strani Reneeja. Zaradi nepredvidenih vzdrževalnih del, katere bi lahko umestili v oddajo Mike-a Rowe-a na Discovery Channel-u, sem krepko kasnil in ko sem prispel na lokacijo sta Renee in Patrik že imela zavihane rokave in bila nekje med začetkom in koncem procesa varjenja piva. Ker smo vsi že dokaj stari znanci, je na začetku debata nanesla na vsakodnevne obveznosti oz. aktivnosti vsakega in preživljanje prostega časa, ker je le-tega vedno premalo. Po uvodni debati kaj, kako, kdaj in zakaj sta mi varilca najprej hitro predstavila zgodovino varjenja piva in vrste piva. Na tem mestu je sledil moj presenečen odziv na število vrst piva, saj obstaja skoraj več vrst piva kot je elementov v periodnem sistemu elementov (http://mantisdesign.com/wp-content/uploads/2006/07/PTBIII.jpg). Na tem mestu bi dodal, da je kultura pivovarsta in vsega kar je povezano s pivom v podalpski deželici na zelo nizkem nivoju, predvsem pa obstaja še mnogo piv v tem svetovnem pivskem mozaiku. Varilca sta med drugim predstavila njuno trenutno prehojeno pot, izkušnje in količino ter vrste že zvarjenih piv in moram dodati, da sem bil precej navdušen nad njunimi izkušnjami, žal pa sem zamudil okušanje teh njunih že izdelanih dobrot. Njun proces izdelave novega hmeljevega napitka se je bližal koncu in istočasno pa smo skupaj okušali dobre produkte prejšnjih procesov varjenja in se strinjali, da bi bilo super izdelati temno pivo – mogoče pa ga bom(o) lahko okušali v prihodnosti, če bodo pivovarski bogovi na njuni strani. Sam sem ljubitelj temnih piv, zato sem imel kar nekaj vprašanj glede pridelave teh piv in moram poudariti, da sem na vsako moje vprašanje od pivovarjev dobil jasen odgovor, ki mi je dal vedeti, da imam za sogovorca osebi, ki kljub njuni mladosti hitro osvajata znanje in pridobivata izkušnje z vsakim novim zvar(k)om piva. Tako da lahko na koncu dodam še; »Srečno!«.