Nova pridobitev pa je tudi predelava hladilne skrinje v domači "mash". Po predelavi cevi v filter in preizkušanja nekaj vrst pip in navojev je presenetljivo dobro opravil svoje delo.
Da na kratko razložim zakaj se gre "Varimo skupaj". Kandidati morajo seveda v osnovi spoštovati pivo in zaželeno tudi konzumirati pivo :) . S takšnimi obiski želiva kolegom približati domače pivovarstvo, jih informirati o različnih stilih piva in predvsem slišati kakšen okus ima najino pivo. No na koncu gre pa seveda za druženje ob kozarcu dobrega piva! p.s. včasih pride prav tudi kakšna dodatna roka ;)
Kot edini pogoj za udeležbo na skupnem kuhanju je kratek zapis o samem obisku.
Kako pa je videl stvari Matjaž pa si preberite spodaj!
Kako pa je videl stvari Matjaž pa si preberite spodaj!
Nadobudna zasavska pivovarja med zadnjim varjenjem piva za 6
ur spustila v svoj skrivni brlog, zato sem sklenil, da malce strnem vtise o
dogajanju, ki sem mu bil priča.
Prvi vtis je bil bolj ali manj v skladu s pričakovanji.
Glede na to, da je bilo to šele njuno četrto varjenje (all grain - ipa) in je vse skupaj še bolj
v eksperimentalni, garažni fazi razvoja, je pač najbolj primeren kraj za
varjenje – garaža. Oprema morda res (še? J)
ni bila na nivoju kakšnega resnega laboratorija, a je bila povsem ustrezna za
takšno eksperimentalno varjenje. Bilo je je že kar malo več, kot bi si mislil
glede na moje predznanje o varjenju piva, a tekom varjenja sem ugotovil, da je
bila praktično vsa nujna in da sem nekoliko podcenil potrebno raven kontrole proizvodnih
pogojev za nastanek piva po lastnih željah.
Tokrat sta se odločila za varjenje piva tipa IPA, kar pomeni
več hmelja in s tem polnejši okus, pa tudi višjo vsebnost alkohola. Ko sem ob
dogovorjeni uri prišel do garaže, sta bila oba že v polnem zagonu, hkrati pa
malo nervozna - slad je bil že zmlet in namočen, ravno sta začela s procesom
drozganja, a se kljub nabavi dveh termometrov, digitalnega in infrardečega,
nobeden ni ravno izkazal kot ravno blesteč – prvi se je ustalil nekje med 52 in
55°C in tam ostal tudi med merjenjem zraka ter vode iz pipe, drugi pa meri
temperaturo na daljavo, ne more pa je izmeriti pri dnu posode, kjer je malo
drugačna od tiste na vrhu. Upoštevajoč dejstvo, da je kontrola temperature bistvena
za pravilen potek reakcije, je bila živčnost povsem upravičena, vseeno pa se
nismo vdali in smo se odločili pač verjeti IR termometru.
Vsi nadaljnji procesi so potem stekli brez težav. Glede na
to, da sta varila šele četrtič in tokrat izvajala drozganje po drugačni metodi,
pa tudi delala z dvakrat večjo količino surovin kot v prejšnjih poizkusih, sta
oba delovala zelo usklajeno in izkušeno. Doma narejena posoda za drozganje in
filtriranje se je izkazala kot odlična, test z jodno reakcijo je pokazal, da se
je škrob iz žit lepo spremenil v sladkor, nastalo pivo pa je bilo lepe zlatorjave
barve, le vode je med vrenjem odparelo manj, kot naj bi jo glede na preračune, to
pa je logično pomenilo nekoliko manjšo gostoto v končnem produktu. Morda bo
zaradi redčitve pač nastal bolj klasičen pale ale, več o tem pa bomo seveda vedeli
po končani fermentaciji in, vsaj upam, tudi kakšni degustaciji.
Če strnem in povzamem moj prvi pivovarski dan – na prvi
pogled se morda sliši šesturno varjenje piva kot malce dolgočasno opravilo, a
se je, verjetno tudi zaradi Reneejeve in Patrikove volje do dela in njunega
entuziazma, izkazalo kot dinamično in je minilo precej hitro, v vmesnem času,
ko dela ni bilo toliko, pa sta poskrbela še za degustacijo (estonskega!) piva, kar je bilo vsekakor dobrodošlo J. Obema se lepo zahvaljujem za
gostoljubnost in demonstracijo varjenja piva in bi se vama z veseljem pridružil
še kdaj J.
Hvala za obisk in na snidenje ob naslednjem kozarcu :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar