Po navadi ni v moji naravi, da se na dogodke prijavljam v
zadnjem trenutku. Pri izletu v organizaciji Društva ljubiteljev domačih
pivovarjev, pa je bilo prav tako. No, ker sem pozno prejel to informacijo mi je
k sreči vseeno uspelo priti na krov oz. še več, fantje iz društva so me celo
pobrali na Trojanah za kar, sem zelo hvaležen. Ob zgodnji jutranji uri je
bilo vzdušje na avtobusu bolj zaspane narave J
Pot nas je vodila po avtocesti prosti Celju z prvim ciljem v hmeljarni Hopsi. J
Ob zadostni nabrani količini se ti po tekočem traku transportirajo v sušilnico. Sušenje poteka v treh etažah na 62 stopinjah. Ob koncu pa se preveri kakovost hemlj,a ki se ga embalira v plastično folijo v stiskalnici, količine 60kg. Hmelj lahko v hladilnicah zdrži do enega leta. Hopsi prideluje vrsto Celeia in Aurora na leto pa pridelajo 20 ton hmelja.
Po koncu ogleda proizvodnega objekta smo se ustalili v skladišču, kjer nas je za dobro jutro pričakal »štamprl« domačega šnopca in dva peharja hmelja. Z drgnjenjem suhega hmelja v rokah se aroma še ojača, tako smo ugibali katere vrste je hmelj. Ob prvem pivu, ki je produkt članov DLDP in narezku gospodarja se je razvila debata okrog hmelja glede distribucije, vrst, alfa kislin itd. Kaj kmalu pa smo spregovorili tudi o domačem varjenju med udeleženci. Ob koncu obiska smo prejeli kar nekaj vreč hmelja, katerega sem pred kratkim dobil po pošti domov. Hvala društvu DLDP za to pošiljko, upam da so na pošti prepoznali vonj po hmelju
Ura je odbila čas za kosilo, odpravili smo se v restavracijo
Saloon, ki v prijetnem divje zahodnem ambientu ponuja pester izbor hrane. Ker
pa se za društvo domačih pivovarjev spodobi je bilo naročenih šestnajst točenih
piv in en spRite za damo J.
Debata je navrgla tudi iskanje osumljene salmonele, vendar sporočam da je za enkrat
vse v najlepšem redu. Oz. se imam namen vrnit poizkusit še kakšno drugo
specialiteto.
Med kosilom sem se precej zaklepetal s Primožem, Markom in
Simonom, ki tudi redno varijo pivo. Omenili so, da so se na letošnji dan
državnosti odpravili v pivovarno Bevog, kjer jih je pričakala simpatična
kelnarca in 5 piv na pipi. Pohvaljena so bila vsa piva, izpostavljeno pa tudi
težka dostopnost točenega Bevog-a po Ljubljanskih lokalih. S takšno in
podobnimi informaciji se je stopnja žeje povečevala iz kilometra v kilometer.
Sam sem do sedaj poizkusil Ond-a na odprti kuhinji in Tak-a, če se ne motim pri
Hood burgerju. Da pa je bilo pričakovanje še večje pa smo zasledili info. o
posebej varjenem pivu za 1. obletnico.
Po dveh ovinkih levo in desno ter enem napačnem krožišču smo
prispeli pred pivovarno. Nov kompleks sestavlja premišljeno oblikovana
postavitev v prostor z vhodom, skladiščem in barom, ki ponuja vpogled v varilnico.
Za potrebe obletnice pa je ob pivovarni stal šotor z odrom in klopmi za goste,
pred šotor pa se je na odprtem ognju vrtel bik.
Sistem nakupov je potekal preko
kuponov, za en kupon je bilo potrebno odšteti 1.2€, malo pivo je naneslo 3
kupone in veliko 4. Ob nakupu kuponov pa smo se zapisali tudi za ogled
pivovarne, tokrat zastonj. Ogledi so možni ob prej napovedanem obisku proti
plačilu.
Na voljo so bila vsa piva direktno iz pivovarne J Začelo se je super
okušanje, pričeli smo z lahkim pivo Deetz, ki je bil narejen za bolj »mehke«
stranke iz Avstrije, ki ne prenesejo težkih piv. Stopnja alkohola 5,0 %. Sledil
je Ond – smoked porter, katerega izrazit okus po prekajenem saldu mi ni preveč
sedel J,
6,3 %. Tak je stila American pale ale, pivo je zelo pitno (ne bom pisal in
nakladal, kaj vse se začuti v pivu, ker verjamem da imajo vsake uste svojega
»malarja« J ),
5,5 %.
Da se ga nebi prehitro napili smo odšli na voden ogled
pivovarne. Večino je presenetila prva naloga, saj smo vsi za voljo čistoče prejeli
kape za na glavo in zaščito za čevlje – slika pove vse J

Vrnili smo se na poizkušanje še preostalih vrst piva,
najprej smo poizkusili pivo s chilijem, ki vas lahko hitro zavede. Ob začetku
pitja je blag okus chilija, kaj hitro po končanem kozarcu pa za nekaj trenutkov
ostane pekoč okus. Sledilo je pivo Baja stila staut, definitivno eden boljših,
kar sem jih preizkusil. Poln okusa kremasto čokoladen z popolno peno! Se splača
probat, 5,8 %! Med zadnjimi sem poizkusil še Kramah Indian pale ale, stil
katerega največ varijo domači pivovarji 7,8 %. Sam okus med pitjem je zelo
prijeten, vendar mi na koncu okus po hmelju IPA redko všeč, tudi tokrat mi ni
bil najboljši. Večer sem nadaljeval ob Baji prijetnem druženju ob klepetu o
varjenju in precej zanimivh nastopih glasbenih skupin. Dogovoril sem se tudi
okrog novih obiskov in predvsem obilico nasvetov in koristnih informaciji.
Okoli 22:00 ure je kombi odrinil proti Ljubljani …
p.s. zanimivo ni bilo pretiranega mačka J
Ni komentarjev:
Objavite komentar