četrtek, 18. september 2014

Na obisku: HOPSI in Pivovarna BEVOG

Po navadi ni v moji naravi, da se na dogodke prijavljam v zadnjem trenutku. Pri izletu v organizaciji Društva ljubiteljev domačih pivovarjev, pa je bilo prav tako. No, ker sem pozno prejel to informacijo mi je k sreči vseeno uspelo priti na krov oz. še več, fantje iz društva so me celo pobrali na Trojanah za kar, sem zelo hvaležen. Ob zgodnji jutranji uri je bilo vzdušje na avtobusu bolj zaspane narave J Pot nas je vodila po avtocesti prosti Celju z prvim ciljem v hmeljarni Hopsi. J 

V bližini Slovenj Gradca v Podgorju nas je na domači kmetiji ob prvem koraku iz kombija zadel vonj po hmelju. Takoj za tem pa nas prijazno pozdravi lastnik hmeljarne. Po uvodnih besedah si pobližje ogledamo potek predelave in stroj, ki predeluje hmelj. Nekaj delavcev iz Romunije na začetku predelovalne linije nastavijo hmelj na trak, ki ga nato stroj predela v plodove - storže.
Ob zadostni nabrani količini se ti po tekočem traku transportirajo v sušilnico. Sušenje poteka v treh etažah na 62 stopinjah. Ob koncu pa se preveri kakovost hemlj,a ki se ga embalira v plastično folijo v stiskalnici, količine 60kg. Hmelj lahko v hladilnicah zdrži do enega leta. Hopsi prideluje vrsto Celeia in Aurora na leto pa pridelajo 20 ton hmelja.

Po koncu ogleda proizvodnega objekta smo se ustalili v skladišču, kjer nas je za dobro jutro pričakal »štamprl« domačega šnopca in dva peharja hmelja. Z drgnjenjem suhega hmelja v rokah se aroma še ojača, tako smo ugibali katere vrste je hmelj. Ob prvem pivu, ki je produkt članov DLDP in narezku gospodarja se je razvila debata okrog hmelja glede distribucije, vrst, alfa kislin itd. Kaj kmalu pa smo spregovorili tudi o domačem varjenju med udeleženci. Ob koncu obiska smo prejeli kar nekaj vreč hmelja, katerega sem pred kratkim dobil po pošti domov. Hvala društvu DLDP za to pošiljko, upam da so na pošti prepoznali vonj po hmelju
Ura je odbila čas za kosilo, odpravili smo se v restavracijo Saloon, ki v prijetnem divje zahodnem ambientu ponuja pester izbor hrane. Ker pa se za društvo domačih pivovarjev spodobi je bilo naročenih šestnajst točenih piv in en spRite za damo J. Debata je navrgla tudi iskanje osumljene salmonele, vendar sporočam da je za enkrat vse v najlepšem redu. Oz. se imam namen vrnit poizkusit še kakšno drugo specialiteto.

Med kosilom sem se precej zaklepetal s Primožem, Markom in Simonom, ki tudi redno varijo pivo. Omenili so, da so se na letošnji dan državnosti odpravili v pivovarno Bevog, kjer jih je pričakala simpatična kelnarca in 5 piv na pipi. Pohvaljena so bila vsa piva, izpostavljeno pa tudi težka dostopnost točenega Bevog-a po Ljubljanskih lokalih. S takšno in podobnimi informaciji se je stopnja žeje povečevala iz kilometra v kilometer. Sam sem do sedaj poizkusil Ond-a na odprti kuhinji in Tak-a, če se ne motim pri Hood burgerju. Da pa je bilo pričakovanje še večje pa smo zasledili info. o posebej varjenem pivu za 1. obletnico.
Po dveh ovinkih levo in desno ter enem napačnem krožišču smo prispeli pred pivovarno. Nov kompleks sestavlja premišljeno oblikovana postavitev v prostor z vhodom, skladiščem in barom, ki ponuja vpogled v varilnico. Za potrebe obletnice pa je ob pivovarni stal šotor z odrom in klopmi za goste, pred šotor pa se je na odprtem ognju vrtel bik.
Sistem nakupov je potekal preko kuponov, za en kupon je bilo potrebno odšteti 1.2€, malo pivo je naneslo 3 kupone in veliko 4. Ob nakupu kuponov pa smo se zapisali tudi za ogled pivovarne, tokrat zastonj. Ogledi so možni ob prej napovedanem obisku proti plačilu.
Na voljo so bila vsa piva direktno iz pivovarne J Začelo se je super okušanje, pričeli smo z lahkim pivo Deetz, ki je bil narejen za bolj »mehke« stranke iz Avstrije, ki ne prenesejo težkih piv. Stopnja alkohola 5,0 %. Sledil je Ond – smoked porter, katerega izrazit okus po prekajenem saldu mi ni preveč sedel J, 6,3 %. Tak je stila American pale ale, pivo je zelo pitno (ne bom pisal in nakladal, kaj vse se začuti v pivu, ker verjamem da imajo vsake uste svojega »malarja« J ), 5,5 %.

Da se ga nebi prehitro napili smo odšli na voden ogled pivovarne. Večino je presenetila prva naloga, saj smo vsi za voljo čistoče prejeli kape za na glavo in zaščito za čevlje – slika pove vse J
Kot prvo smo si ogledali skladišče in mlin, kjer se dan pred varjenem namelje potrebne sestavine, se spoznali z sestavinami J in se nato odpravili proti varilnici. Oprema je ena izmed boljših na tržišču (volumen 1500l), postopek poteka avtomatsko preko kontrolne plošče, kar se pozna tudi pri konstantni kvaliteti piva. Trenutno je v pivovarni zaposlenih 9 ljudi, ki zaradi potreb naročil včasih varijo neprekinjeno tudi po dva dni. Po 3. mestu med  novonastalimi pivovarnami na svetu, se je povpraševanje po Bevogu precej dvignilo. Svoj izvoz piva v tujino morajo občasno ustaviti zaradi potreb v Slovenji. Izvoz poteka v vse večje države celotnega sveta.  V sosednjem prostor poteka fermentacija, kjer so pred kratkim nakupili nove posode in povečali svoje kapacitete. Med opremo imajo tudi napravo, ki vodi odstrani nepotrebne minerale, priključeni so na lokalni vodovod, kjer priteče zelo trda voda, ta pa ljubi temna piva. Na voljo imajo tudi hladilnik oz. izmenjevalnik toplote, za hlajenje pivine. Na koncu smo si ogledali tudi avtomatizirano polnilno linijo. Na začetku je potrebno ročno naložiti steklenice, ki najprej prejmejo etiketo, sledi splakovanje in polnjenje steklenic z plinom, da se izognemo zraku in okužbam nato pa točenje piva in zamašek. Za enkrat so steklenice nepovratne saj je investicija v napravo za čiščenje steklenic skoraj pol milijona €. Na koncu je sledil še sprehod skozi etikete in pomen slik na steklenicah. Teh ne bom opisoval, da vam poleg okušanja piva ostane še kakšen razlog za ogled pivovarne. Celotna investicija je stala 1.5 milijona evrov, za veliko € veliko dobrega piva.








Vrnili smo se na poizkušanje še preostalih vrst piva, najprej smo poizkusili pivo s chilijem, ki vas lahko hitro zavede. Ob začetku pitja je blag okus chilija, kaj hitro po končanem kozarcu pa za nekaj trenutkov ostane pekoč okus. Sledilo je pivo Baja stila staut, definitivno eden boljših, kar sem jih preizkusil. Poln okusa kremasto čokoladen z popolno peno! Se splača probat, 5,8 %! Med zadnjimi sem poizkusil še Kramah Indian pale ale, stil katerega največ varijo domači pivovarji 7,8 %. Sam okus med pitjem je zelo prijeten, vendar mi na koncu okus po hmelju IPA redko všeč, tudi tokrat mi ni bil najboljši. Večer sem nadaljeval ob Baji prijetnem druženju ob klepetu o varjenju in precej zanimivh nastopih glasbenih skupin. Dogovoril sem se tudi okrog novih obiskov in predvsem obilico nasvetov in koristnih informaciji. Okoli 22:00 ure je kombi odrinil proti Ljubljani …

p.s. zanimivo ni bilo pretiranega mačka J

Ni komentarjev:

Objavite komentar