Dogaja se; Sejem Pivo in plodovi narave

Včeraj dne 25.10. je potekala v BTC od 9. ure dalje prireditev z imenom Sejem Piva in plodovi narave. Nekaj nakupov sem prijetno združil tudi z obiskom sejma. Približno ob enajsti uri je bilo na sejmu že pestro dogajanje. Predstavilo se je kar nekaj ponudnikov raznovrstnih izdelkov in med njimi tudi 6 pivovarjev, en uvoznik in trgovina Pivoljub.

Celotno prireditev je z svojim karizmatičnem glasom povezovala in komentirala Marija Merljak. Moj čas sem posvetil predvsem ponudnikom piva, prisotni so bili;

• Mahnič - lager
• Konopljino pivo Cannabis Club - uvoznik
• Bio pivo - ale
• Vizir
• Pivovarna in pivnica Zupančič iz Maribora - lager
• San Nicolo
• Adam Ravbar
• Trgovina Pivoljub

Ker ni možno okušanje prav vseh piv (vožnja avtomobila) sem se odločil najprej pregledati ponudbo vseh in nato preizkusiti le nekaj zvarkov domačih mojstrov. Prvi postanek sem opravil pri Bio Pivu prav zaradi želje po obisku njihovih prostorov. Kajti so eni izmed redkih v Sloveniji ki imajo opremo slovenskega proizvajalca. Kotel imajo kapacitete 250l in njihovo pivo se polni v 0.33l flaške, ki so na sejmu stale 1.5€. Slad kupujejo v Nemčiji od bio proizvajalcev, prav tako pa imajo certifikat eko kmetije. Bio hmelja zanimivo ni za dobiti v Sloveniji tako da ga iščejo izven naših meja. Trenutno sta v ponudbi dve vrsti piva ale z dodatkom rožmarina in pa lager pivo (tudi z medom). Več o njihovem pivu in pivovarni po ogledu v Tržiču.

Pivovarno Vezir sem preskočil zaradi preizkušanja njihovih piv na Ljubljanskem festivalu piva. Ustavil sem se pri mariborski pivovarni in pivnici Zupančič. Degustirano sem dobil temno lager pivo, varijo pa tudi svetlo pivo. Njihova oprema je bila narejena po naročilu v Mariboru, varijo pa po lastni recepturi. Mogoče ko pot zanese na Štajersko se oglasimo v pivnico na kratek ogled. Na festivalu so nudili točeno pivo, saj piva ne flaširajo v steklenice.

Zaradi radovednosti sem preizkusil tudi konopljino pivo, ki vsebuje 5% ekstrata konoplje. Okus ni prepričal mojih brbončic tako tudi ni povečal mojega zanimanja. Podjetje je samo uvoznik piva.

Naslednja pivo za degustacijo je bilo Adam Ravbar. Pivo že poznam in sem degustiral malo pivo. Ker pa je to najbližja pivovarna Zasavju sem se dogovoril za ogled njihovih prostorov. Tako sem prejel prijazno vabilo, da se lahko udeležim varjenja piva, ki v večini časa poteka že zgodaj zjutraj. Ravbar je prva pivovarna v Sloveniji od leta 91, če se ne motim. Ponavadi varijo dvakrat tedensko odvisno od povpraševanja in imajo nemško opremo na kateri varijo svetlo in temno lager pivo.

V vmesnem času je potekala predstavitev vsake stojnice z Marijo Merljak. Ob tem sem spoznal predsednika društva pivovarjev Slovenije Albina Hozjana, ki je tudi lastnik pivovarne Štajerc v Mariboru. Društvo vključuje in povezuje preko štirideset pivovarjev. Eno izmed njihovih prizadevanje je tudi vpeljava nacionalne poklicne kvalifikacije pivovar/pivovarka. V tem času pa dokončujejo tudi pripravo smernic za male pivovarje, ki jih bodo poslali na ministrstvo za živiljstvo. Kajti trenutna zakonodaja in tolmačenje le te je popolnoma različno po celotni Sloveniji. Upajmo, da bodo birokratski mlini to pot mleli hitro!
Po daljšem pogovoru z g. Hozjanom je ura priganjala proti domu. Prvi festiavl v BTC-ju je bil mogoče res manj obiskan v primerjavi z Ljubljanskim festivalom piva ali Festivalom burgerjev in piva, vendar idelana priložnost za preizkušanje in srečanje tudi ostalih pivovarjev iz Slovenije, ki delujejo že mnogo let.

Srečno!

Varimo skupaj; Kristjan

Pridno varimo in se učimo :) Tokrat se je "švasal" Foreign Extra Stout, več o tem pivu v naslednjem prispevku. Z veseljem pa sporočam, da se je končno našel termometer ki deluje normalno. S tem se bo izboljšala kvaliteta in predvsem olajšalo najino življenje! ;) Spodaj še slikca termometra in cena v tušu dobrih 5€ in komentar Kristjana! Pravi da smo varili zelo dobro kavo ...

Da na kratko razložim zakaj se gre "Varimo skupaj". Kandidati morajo seveda v osnovi spoštovati pivo in zaželeno tudi konzumirati pivo :) . S takšnimi obiski želiva kolegom približati domače pivovarstvo, jih informirati o različnih stilih piva in predvsem slišati kakšen okus ima najino pivo. No na koncu gre pa seveda za druženje ob kozarcu dobrega piva! p.s. včasih pride prav tudi kakšna dodatna roka ;)

Kot edini pogoj za udeležbo na skupnem kuhanju je kratek zapis o samem obisku.

Kako pa je videl varjenje Kristjan pa si preberite spodaj!

V petek me v dopoldanskem času prebudi telefonski klic in še ves zaspan se odzovem povabilu Reneeja in Patrika. Ko odložim telefon in si pomanem oči, se šele zavem, kaj sem se zmenil, zato se hitro uredim in krenem na pot. Po prebijanju skozi gradbena delovišča končno prispem do njune pivovarnice ;)

Fanta sta že uredila večino stvari, zato sta me čez postopek peljala verbalno, ter mi prijazno odgovorila na vsa vprašanja. Presenečen sem bil, kako lahko s recimo temu minimalistično opremo delata nekaj tako kul kot je domače pivo. Po tem, ko sta mi stvar razložila je sledila prva degustacija njihovega izdelka in sicer smo pili pivo, ki sta ga izdelal skupaj z Arminom Okičem, ki je prav tako prisostvoval degustaciji, malo več o samem pivu pa malce kasneje. Med čakanjem, da mešanica zavre smo malce klepetali, imeli par zanimivih dogodivščin s pripravo fermentacijske posode in spili še malo božjega soka. Naj še izpostavim, da se je tokrat prvič delalo temno pivo in, da se že res veselim dneva, ko bo nared, saj sem ljubitelj kozarčka temnega.

Pivo, ki sta mi ga ponudila je bilo pitno, vsi smo se strinjali, da ni še vrhunski izdelek, ampak fanta napredujeta in verjamem, da bosta kmalu varila odlično zasavsko pivo. Njun izdelek je imel prijeten okus manjkal pa mu je tisti »žmoht«, ki ga bosta pridobila z izkušnjami. Zato fanta, kar pogumno naprej po tej poti, da se bomo lahko vajinih uspehov veselili skupaj z vama ob prijetnem kozarcu domačega.

Na obisku: Plevnik

To pot se je obisk vršil v proizvodnih prostorih podjetja Plevnik (www.plevnik.si). Cesta je vodila proti Ljubljani do Lesnega Brda, recimo na pol poti do Vrhnike.
Okrog desete ure zjutraj naju je s Patrikom sprejel g. Boštjan, ki je tehnični svetovalec in prodajnik. Povabil naju je na test 1000l pivovarne, ki je bila izdelana za belgijskega naročnika in bo v začetku meseca novembra razstavljena na sejmu v Munchen-u. Test sta vodila partnerja podjetja v Belgiji, ki sta zastopnika in imata ob enem tudi svojo spletno prodajalno ter pivovarno (www.thofbrouwerijke.be). Beseda je nanesla tudi na obisk Belgije in ponoven obisk Antwerpa, ki sem ga lahko spoznal pred leti na mladinski izmenjavi.
Najprej sva bila deležna hitrega ogleda in razlage pivovarskega bloka.

Blok je sestavljen iz treh tankov, komandne plošče in krmilne omarice. Na sredini vidite tank vroče vode na levi strani je vrelni kotel in na desni kotel za drozganje. Celoten sistem ima za vir energije elektriko. Vrelni in kuhalni kotel imata v ozadju še "uparjalnik" ki vso paro z protitočnimi cevmi z vodo predela nazaj v vročo vodo in tako ni potrebe po dimnikih oz. odvajanju pare. Vsi tanki so toplotno izolirani na dnu in plašču tanka, imajo pa tudi nagnjeno dno za lažje črpanje in čiščenje. Vse zaprte različice tankov imajo vgrajene tudi pralne glava in tako omogočajo uporabniku enostavno čiščenje.

Blok se krmili preko zaslona na dotik in omogoča nastavitev korakov varjenja, temperature in grafičnega prikaza dogajanja. Možen je tudi ročni zagon in prekinitev delovanja ali pa celotno avtomatsko voden proces.

Pod krmilnikom je sistem cevovodov, ki na prvi pogled deluje precej zapleteno, vendar je ob uporabi zaslona in plošče za precej logičen. Rešitev za preklaplanje cevi je zelo enostavna, saj z dvema nastavkoma in eni ključem povezuje različne cevi, ki so potrebne za določen korak v procesu varjenja.

Med cevmi pa se skriva tudi ploščni izmenjevalec toplote ter filter za hmelj in dve pumpi.

Procesu sva prisostvovala do črpanja pivine v vrelnik. Prav tako pa izdelujejo pri Plevniku tudi fermentacijske tanke tlačne ali navadne in zorilne tanke. Primer dva krat 500l je na spodnji sliki.

Pri teh blokih se lahko zagotovi do 1000l tudi kolesa, ki so v kakšnih manjših prostorih tudi zelo praktična. Ponavadi potrebujejo od meseca do treh mesecev da izdelajo tovrsten blok.
V njihovi pondubi se najdejo tako posamezne posode kot tudi pivovarski bloki, možnosti izdelave so od 100 do 1000l volumna. Ponujajo pa tudi komplete, kjer se prejme mlinček, pivovarski blok, pumpo in izmenjevalec toplote. Kot zanimivost večino opreme prodajo na evropske trge je pa mogoče nekaj njihove opreme videti tudi v pivovarnah v Tržiču in po novem v Kranju. Njihov proizvodnji program pa obsega še marsikaj več, kot je sirarska in prehrambena oprema.

Na povezavi pa si lahko ogledate delovanje 250l pivovarskega bloka video.

Ker sva se nahajala tako blizu Vrhnike sva sklenila, da poiščeva še Human Fish Brewery, po manjših napotkih Boštjana sva pri starem visokem dimniku hitro zagledala HFB Tap room znak. Po nekaj trkanja in zvoennja naju je pozdravil lastnik, ki je bil namenjen na pot. Na žalost nama na tem izletu ni uspelo preizkusiti domačega piva, sva pa za vse pivoljube izvedal koristno informacijo, da je HFB odprt od srede do nedelje po 17:00, v vednost :)

Izkoristila sva dan in dokupila še dodaten fermentor, tako sva povečala kapaciteto in vzela še dodatni analogni termoemeter za živila do 120 stopinj celzija (Trgovina Tuš 5€). Seveda pa ne gre brez piva, v ELeclercu sva si ojačala zalogo in kupila nekaj piva :)

Varimo skupaj: Luka

Po nekaj varjenjih piva stila IPA, sva se odločila, da tokrat poskusiva nekaj novega, odločila sva se za pivo stila Irish red ale, razlog: trenutek navdiha, Renee-jeva nenaklonjenost visoko hmeljenim stilom piva, Patrikovo spogledovanje z vsem kar je Otoškega. 

Kakorkoli, Irish red ale je osvežujoče pivo z zelo blagim okusom po karameli, hmeljeno le toliko, da se vzpostavi sladko-grenko ravnovesje, torej brez konkretnejšega okusa in arome hmelja. Z dodatkom majhne količine praženega ječmena dobi pivo znamenito rjavo-rdečkasto barvo. Realno so rdeči odtenki pogosto vidni šele, ko s kozarcem piva pogledamo proti svetlobi, ob pomoči domišljije ali po treh popitih pivih. Za lažjo predstavo, verjetno ste že kdaj pili industrijsko različico omenjenga stila, pivo Kilkenny.

Skratka pivo je sedaj že prešlo primarno fermentacijo, do odprtja prve stekleničke  bo pod kontroliranimi pogiji treba počakati še kakšne tri tedne, naravnim procesom je treba pustiti čas, vsakršno prehitevanje nima smila. Tudi mali Simba je ob primerni vzgoji šele ščasoma postal dovolj dober in močan za kralja živali.

Da na kratko razložim zakaj se gre "Varimo skupaj". Kandidati morajo seveda v osnovi spoštovati pivo in zaželeno tudi konzumirati pivo :) . S takšnimi obiski želiva kolegom približati domače pivovarstvo, jih informirati o različnih stilih piva in predvsem slišati kakšen okus ima najino pivo. No na koncu gre pa seveda za druženje ob kozarcu dobrega piva! p.s. včasih pride prav tudi kakšna dodatna roka ;)

Kot edini pogoj za udeležbo na skupnem kuhanju je kratek zapis o samem obisku.

Kako pa je videl varjenje Luka pa si preberite spodaj!

Bil je lep jesenski dan, ko sem zajahal svojega aluminijastega konjička in se odpeljal do prijatelja na ogled in predstavitev manufakture hmeljevega zvarka in se tako odzval vabilu, ki sem ga prejel s strani Reneeja. Zaradi nepredvidenih vzdrževalnih del, katere bi lahko umestili v oddajo Mike-a Rowe-a na Discovery Channel-u, sem krepko kasnil in ko sem prispel na lokacijo sta Renee in Patrik že imela zavihane rokave in bila nekje med začetkom in koncem procesa varjenja piva. Ker smo vsi že dokaj stari znanci, je na začetku debata nanesla na vsakodnevne obveznosti oz. aktivnosti vsakega in preživljanje prostega časa, ker je le-tega vedno premalo. Po uvodni debati kaj, kako, kdaj in zakaj sta mi varilca najprej hitro predstavila zgodovino varjenja piva in vrste piva. Na tem mestu je sledil moj presenečen odziv na število vrst piva, saj obstaja skoraj več vrst piva kot je elementov v periodnem sistemu elementov (http://mantisdesign.com/wp-content/uploads/2006/07/PTBIII.jpg). Na tem mestu bi dodal, da je kultura pivovarsta in vsega kar je povezano s pivom v podalpski deželici na zelo nizkem nivoju, predvsem pa obstaja še mnogo piv v tem svetovnem pivskem mozaiku. Varilca sta med drugim predstavila njuno trenutno prehojeno pot, izkušnje in količino ter vrste že zvarjenih piv in moram dodati, da sem bil precej navdušen nad njunimi izkušnjami, žal pa sem zamudil okušanje teh njunih že izdelanih dobrot. Njun proces izdelave novega hmeljevega napitka se je bližal koncu in istočasno pa smo skupaj okušali dobre produkte prejšnjih procesov varjenja in se strinjali, da bi bilo super izdelati temno pivo – mogoče pa ga bom(o) lahko okušali v prihodnosti, če bodo pivovarski bogovi na njuni strani. Sam sem ljubitelj temnih piv, zato sem imel kar nekaj vprašanj glede pridelave teh piv in moram poudariti, da sem na vsako moje vprašanje od pivovarjev dobil jasen odgovor, ki mi je dal vedeti, da imam za sogovorca osebi, ki kljub njuni mladosti hitro osvajata znanje in pridobivata izkušnje z vsakim novim zvar(k)om piva. Tako da lahko na koncu dodam še; »Srečno!«.

Punkt otvoritev; Njiva je živa

Srečno!

1.10. je bil dan otvoritve zasavskih coworing prostorov v Trbovljah z naslovom Njiva je ŽIVA. V organizaciji društva Punkt je potekala prireditev, kjer so po 16.000 delovnih urah  preuredili staro rudniško stanovanje v nov skupen prostor. Zapisali so, da bo to prostor za delo, izobraževanje, druženje in včasih kuhanje, mogoče kdaj zvarimo tudi pivo :)
Punkt spremljam že od vsega začetka pred dvema letoma in se redno udeležujem tudi njihovih dogodkov. Upam, da bo pogled na njihove projekte čez nekaj let veljal za pomlad v Zasavju, na čim večih področjih.
Kakšna je povezava s pivom? Ob koncu meseca septembra sem prejel razveseljujoč klic pivoljuba Žvanuta, da je pivo ki smo ga varili skupaj nared. Po manjših logističnih usklajevanjih sva s Patrikom prejela nekaj tesnih flaš. Seveda jih je par hitro steklo za lastno porabo :) pivo je več kot odlično! Več o varjenju tega piva si lahko preberete na blogu v zapisu  Pri Samu na primorskem.
Prijetno s koristnim pa sem združil udeležbo na Punktovem dogodku in testiranje nekaj flaš na obiskovalcih dogodka. Odzivi so bili super in pivo je pošlo v nekaj trenutkih. Vzporedno pa sem testiral tudi, mogoče nekega dne logotip. več na spodnji sliki.

Testne etikete; tvoje mnenje?

P.s. pohvala tudi peku palačink na otvoritvi in brezplačni masaži!

Varimo skupaj: Matjaž

Tokrat sva "Na obisku" gostila Matjaž iz Zagorja. Matjaž je študent zadnjega letnika farmacije in redni bralec bloga Zasavski pivovar. Seveda pa tudi pivoljub :) Pretekli petek se je odzval na vabilo "Varimo skupaj" in ponovno smo zakuhali zasavskega IPA-ja! Uporabili smo isti recept vendar za večjo količino. Beer smith je prijazno podal številke in smo že mleli. Tokrat končno na lastnem mlinčku, ki roko na srce za 60€ melje, ko šus!

Prav tako pa sva dočakal nov vbodni digitalni termometer, ki je po prvem vrenju vode obstal na 55 stopinj. Postopek reklamacije je že v teku.

Nova pridobitev pa je tudi predelava hladilne skrinje v domači "mash". Po predelavi cevi v filter in preizkušanja nekaj vrst pip in navojev je presenetljivo dobro opravil svoje delo.

Da na kratko razložim zakaj se gre "Varimo skupaj". Kandidati morajo seveda v osnovi spoštovati pivo in zaželeno tudi konzumirati pivo :) . S takšnimi obiski želiva kolegom približati domače pivovarstvo, jih informirati o različnih stilih piva in predvsem slišati kakšen okus ima najino pivo. No na koncu gre pa seveda za druženje ob kozarcu dobrega piva! p.s. včasih pride prav tudi kakšna dodatna roka ;)

Kot edini pogoj za udeležbo na skupnem kuhanju je kratek zapis o samem obisku.

Kako pa je videl stvari Matjaž pa si preberite spodaj!

Nadobudna zasavska pivovarja med zadnjim varjenjem piva za 6 ur spustila v svoj skrivni brlog, zato sem sklenil, da malce strnem vtise o dogajanju, ki sem mu bil priča.

Prvi vtis je bil bolj ali manj v skladu s pričakovanji. Glede na to, da je bilo to šele njuno četrto varjenje (all grain - ipa) in je vse skupaj še bolj v eksperimentalni, garažni fazi razvoja, je pač najbolj primeren kraj za varjenje – garaža. Oprema morda res (še? J) ni bila na nivoju kakšnega resnega laboratorija, a je bila povsem ustrezna za takšno eksperimentalno varjenje. Bilo je je že kar malo več, kot bi si mislil glede na moje predznanje o varjenju piva, a tekom varjenja sem ugotovil, da je bila praktično vsa nujna in da sem nekoliko podcenil potrebno raven kontrole proizvodnih pogojev za nastanek piva po lastnih željah.

Tokrat sta se odločila za varjenje piva tipa IPA, kar pomeni več hmelja in s tem polnejši okus, pa tudi višjo vsebnost alkohola. Ko sem ob dogovorjeni uri prišel do garaže, sta bila oba že v polnem zagonu, hkrati pa malo nervozna - slad je bil že zmlet in namočen, ravno sta začela s procesom drozganja, a se kljub nabavi dveh termometrov, digitalnega in infrardečega, nobeden ni ravno izkazal kot ravno blesteč – prvi se je ustalil nekje med 52 in 55°C in tam ostal tudi med merjenjem zraka ter vode iz pipe, drugi pa meri temperaturo na daljavo, ne more pa je izmeriti pri dnu posode, kjer je malo drugačna od tiste na vrhu. Upoštevajoč dejstvo, da je kontrola temperature bistvena za pravilen potek reakcije, je bila živčnost povsem upravičena, vseeno pa se nismo vdali in smo se odločili pač verjeti IR termometru.

Vsi nadaljnji procesi so potem stekli brez težav. Glede na to, da sta varila šele četrtič in tokrat izvajala drozganje po drugačni metodi, pa tudi delala z dvakrat večjo količino surovin kot v prejšnjih poizkusih, sta oba delovala zelo usklajeno in izkušeno. Doma narejena posoda za drozganje in filtriranje se je izkazala kot odlična, test z jodno reakcijo je pokazal, da se je škrob iz žit lepo spremenil v sladkor, nastalo pivo pa je bilo lepe zlatorjave barve, le vode je med vrenjem odparelo manj, kot naj bi jo glede na preračune, to pa je logično pomenilo nekoliko manjšo gostoto v končnem produktu. Morda bo zaradi redčitve pač nastal bolj klasičen pale ale, več o tem pa bomo seveda vedeli po končani fermentaciji in, vsaj upam, tudi kakšni degustaciji.

Če strnem in povzamem moj prvi pivovarski dan – na prvi pogled se morda sliši šesturno varjenje piva kot malce dolgočasno opravilo, a se je, verjetno tudi zaradi Reneejeve in Patrikove volje do dela in njunega entuziazma, izkazalo kot dinamično in je minilo precej hitro, v vmesnem času, ko dela ni bilo toliko, pa sta poskrbela še za degustacijo (estonskega!) piva, kar je bilo vsekakor dobrodošlo J. Obema se lepo zahvaljujem za gostoljubnost in demonstracijo varjenja piva in bi se vama z veseljem pridružil še kdaj J.

Hvala za obisk in na snidenje ob naslednjem kozarcu :)