Pri Samotu na primorskem

Preteklo nedeljo je sledila pivovarska ekskurzija proti primorski, na ogled in test  Microbrewer SL. Glede na videno in opisano na straneh DLDP sva komaj čakala, da v živo vidiva in preizkusiva to tehniko. Idejni oče Samo Žvanut naju je lepo sprejel v svojih prostorih v osrčju vinogradov, v vasi v kateri prebiva nekaj zelo dobrih ljudi, o tem malo kasneje. Glede na malo zamude smo z delom pričeli takoj, Samo se je odločil da bomo varili stauta po naslednji recepturi, ki jo vidite na sliki.

Najprej smo zmleli ječmen, ob tem sva izvedela da se ječmen zaradi boljšega mletja malo poškropi z vodo in premeša. Pri mletju pa Samo uporablja vrtalno mašino moči 1 kw, kot pravi mu je prejšnjo 700 w pregrelo. Toliko da vesta, da ne bodo bolele roke, ko je potrebno zmleti 9 kg ječmena.

Presenetilo naju je, da smo dodali tudi kosmiče (0,5 kg), le ti dobro ohranjajo peno. Prav tako pa pri obstojnosti pene pomaga tudi kristalni slad. Dodobra sva pregledala tudi vse sestavine in zabeležila vse dobavitelje, kar nama bo koristilo v prihodnje pri naročilih večjih količin.

Sledilo je gretje vode in spoznavanje naprave, ki izgleda zelo enostavno. Sestavlja jo glavna posoda, ki ima na dnu lonca vgrajena 2 grelca po 3.2 kW in vgrajeno črpalko 23 W ter termometer, ki nadzira temperaturo v posodi. Druga posoda pa ima luknjo na dnu, da se lahko vstavi in usede na distančnik, ki poskrbi za zadosten odmik od prve posode. S tem se omogoči, da so lahko grelci direktno v stiku z pivino.

Pred nadaljnjim delom je bilo potrebno nastaviti korake dela, lahko se nastavlja temperaturo, čas in delovanje  črpalke. Operiranje z zaslonom je prijazno uporabniku, vendar bo potrebno še nekaj časa in popravkov za gladko delovanje. Predvideni so tudi zvočni signali, ki bodo varilca opozorili pri prehodih korakov, kar se zelo pozdravlja. Po vnesenih parametrih je sledilo segrevanje vode.

Hitrost segrevanja vode je približno 1 °C/min, k temu verjetno pripomore tudi izolacija v prvi posodi. Ko voda doseže željeno temperaturo se v drugo posodo s perforiranim dnom natrosi (ječmenov) slad. Bili smo na skrajni meji sladu med 9-10 kg, pri tem je potrebno redno mešanje ječmena v posodi in paziti, da le ta ne preide v večji del posode oz. se vmeša v čisti del. Po uspešnem dodajanju se le ta posoda pokrije z zgornjim sitom in mrežo ter privijači v posodo. Temu sledi ključen korak, kjer mora črpalka  »prebiti« slad in pričeti z kroženjem. Po nekaj minutah se tekočina lepo zbristi in prične dišati, kar je lepo razvidno iz slike.

 Počasi smo si zaslužili malico in seveda pivo, pili smo IPA-ja. Prav tako sva se lahko razgledala na kamniti napis TITA in prelepi grad. Seveda pa varjenje piva v deželi vina ni neopaženo, Samota sosedje dobro poznajo tako smo imeli kar nekaj obiskovalcev. Posledica tega pa je bilo vabilo čez steno oz. v sosednjo klet, kjer sva dobila hitri tečaj vinarstva in okušanja pršuta. Imela sva  željo, da bi  ga nekaj vzela za domov, a je le ta že v naprej razprodan.

Kaj hitro smo se vrnili k delu in po zastavljenem času dvignili notranjo posodo s pomočjo vrvi na primerno višino za spiranje sladu za boljši izkoristek. Po končanem spiranju je sledilo vrenje in kasneje dodajanje prvega hmelja za grenčico. V vmesnem času smo opravili preizkus razgradnje škroba z uporabo raztopine povidon jodida,  o katerem je bilo govora v zadnjem zapisu. Po dodajanju hmelja smo zadnjih 15 min dodali tudi irish moss, za katerega pravi Samo, da konkretno pomaga pri bistrosti piva po stekleničenju. Po pretečenem času kuhanja je sledilo hlajenje, na beer worth chiler-ju, ki je delo opravil presenetljivo hitro.

 Pred tem smo seveda vso opremo očistili in sterilizirali, ker Samo večinoma uporablja šnopc za čiščenje je bil vonj kar malo omamem. Sledilo je merjenje gostote, kjer sva se prvič srečala z refraktometrom, ki je zelo priročen, pokazal nam je 5.8% alkohola.

Pri zadnjem koraku pred zaprtjem soda, pa sva bila presenečena nad uporabo čistega kisika, ki se ga doda pred fermentacijo, s tem omogočimo naglo povečanje koncetracije kvasovk, z drugimi besedami povečamo število delavcev, ki nato v kasnejših anaerobnih fazah pretvarjajo sladkor v alkohol. Sumiva, da je le to nama ponagajalo pri najinem zadnjem varjenju.

Skupno smo se lotili čiščenja opreme in prostora, da bo pripravljen za nadaljnjo delo in seveda na koncu spili še pivo in se na najino veselje dogovorili, da ob prvi priložnosti če bo le možno sama v celoti preizkusiva Microbrewer

Glede na najino trenutno delo in opremo, je takšen način dela zelo uporaben in praktičen. Samo razmišlja že tudi v drugačnih grelcih, ki bi olajšali čiščenje, kar bi bilo zelo dobrodošlo. Ne gleda na nekaj popravkov in detajlov posoda veliko obeta za delo domačih pivovarjev in bo z veseljem spremljati  nadaljnji razvoj in mogoče v prihodnosti tudi lastiti.

Ob odhodu, naju je prestregel še drugi sosed, ki pa naju je vljudno povabil v svojo klet. No ker se pa takšnemu vabilo ne sme reči ne, pa sva lahko poizkusila oz. predvsem Patrik, še njegova vina in zanimivo različico višnjevca. Višnje namočene v žganje, mi le te po navadi »pacamo« pod soncem, tukaj pa so samo namočene v žganje, kar da bolj grenak priokus pa še vedno odličen. Po lepo preživeti nedelji z flašo vina in flašo višnjevca sva krenila proti domačemu Zasavju. Z glavo polno idej in v pričakovanju novega varjenja!